-
1 up
(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se* * *I [ʌp]nounvzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mestoon the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhibenII [ʌp]adjectiveki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)the up coach — kočija, ki vozi navkreberup line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestuthe up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v Londonup and doing before day colloquially že pred dnevom na nogahalready up and about colloquially že (zopet) na nogahto be up late — dolgo čuti, bedetihe is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovanto be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)tito be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogoto be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradito be one up sport biti za točko boljšito be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati sethe fire is up — ogenj plamti, plapolathe game is up — igre je konec (tudi figuratively)how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?the storm is up nautical vihar besniwhat's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?III [ʌp]adverb1.gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazajup from the grounds figuratively od temeljevup with the Democrates! — živeli demokrati!hands up! — roke kvišku!this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;2.bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjoup and up — više in više, vedno višecome up! — pridi bliže!speak up! — govori(te) glasneje!to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;3.v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.hurry up! — pohiti!, brž!shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;4.popolnoma, čisto, do kraja; skupajto drink up — izpiti, popitithe street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;5.zgoraj, visoko; pokonci, na nogahI live two storeys up — stanujem v 2. nadstropjuto be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajatithe Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedoto sit up — sedeti v postelji;6.v mestu, na univerzi, v šolito stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;7.up to —; a) (vse) do; proti, prekto be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustreznoup to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, primaup to par figuratively "na višini"not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spoznayour work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežešto be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kajwhat are you up to? — kaj nameravaš?it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitevto be up to a thing or two figuratively biti prebrisanto feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kajto get up to s.o. — držati korak s komto be up to the mark figuratively biti na višinito be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkarišwhat has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;8.pod vodstvom (pri študiju na univerzi)I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);9.up with, against — etcup with — na isti višini z, v isti oddaljenosti zto come up with s.o. — dohiteti kogaup with you! — vstani!, pridi gor!up into — gori v, gorup on — više (od, kot)up till — vse do;IV [ʌp]preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjostiup the hill — navkreber, po hribu navzgorup a tree figuratively v stiski, v škripcihV [ʌp]intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)up and at him! — nanj!, za njim!he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)VI [ʌp]interjectionup! — kvišku! pokonci!up (with you)! — vstani(te)!; vstati! -
2 link
[liŋk] 1. noun1) (a ring of a chain: There was a worn link in the chain and it broke; an important link in the chain of the evidence.) člen v verigi2) (anything connecting two things: His job was to act as a link between the government and the press.) vezni člen2. verb(to connect as by a link: The new train service links the suburbs with the heart of the city.) povezati- link up* * *I [liŋk]nounčlen (v verigi, tudi figuratively), vezni člen, spojka, sklep, vez; zanka (pri pletenju); enota za dolžinsko mero (7,92 inčev); technical ojnicathe missing link — manjkajoč vezni člen; vezni člen na prehodu med opico in človekomII [liŋk]1.transitive verbspojiti, povezati, sestaviti (to, with s, z; together skupaj);2.intransitive verbspojiti se, povezati seto link arms — ( with) prijeti se (koga) pod rokoto link arm in ( —ali through) another's — prijeti koga pod roko;III [liŋk]nounhistory bakla -
3 join
[‹oin] 1. verb1) ((often with up, on etc) to put together or connect: The electrician joined the wires (up) wrongly; You must join this piece (on) to that piece; He joined the two stories together to make a play; The island is joined to the mainland by a sandbank at low tide.) spojiti2) (to connect (two points) eg by a line, as in geometry: Join point A to point B.) spojiti3) (to become a member of (a group): Join our club!) pridružiti se4) ((sometimes with up) to meet and come together (with): This lane joins the main road; Do you know where the two rivers join?; They joined up with us for the remainder of the holiday.) priključiti se, srečati se5) (to come into the company of: I'll join you later in the restaurant.) pridružiti se2. noun(a place where two things are joined: You can hardly see the joins in the material.) stik- join hands
- join in
- join up* * *I [džɔin]nounstikališče, spajanje, spajalen člen; utorII [džɔin]1.transitive verbspojiti, spajati, združiti, sestaviti, povezati, priključiti, pridružiti, srečati, dotikati;2.intransitive verbpriključiti se, pridružiti se, združiti se; včlaniti se; spojiti se; strinjati se ( with s, z; in v, glede); mejiti, dotikati semilitary & nautical nastopiti službo; nautical vkrcati se; geometry spojiti dve točki (s krivuljo ali premico); military to join the army — iti v vojskoto join hands (with) — skleniti roke, rokovati se, združiti se s komto join issue with — ne strinjati se, pobijati (z argumenti)slang to join the majority — umretito join s.o. in doing s.th. — skupaj kaj delati -
4 lock
I 1. [lok] noun1) (a mechanism for fastening doors etc: He put the key in the lock.) ključavnica2) (a closed part of a canal for raising or lowering boats to a higher or lower part of the canal.) zapornica3) (the part of a gun by which it is fired.) zapirač4) (a tight hold (in wrestling etc).) čvrst prijem2. verb(to fasten or become fastened with a lock: She locked the drawer; This door doesn't lock.) zakleniti- locker- locket
- locksmith
- lock in
- lock out
- lock up II [lok] noun1) (a piece of hair: She cut off a lock of his hair.) pramen las2) ((in plural) hair: curly brown locks.) kodri* * *I [lɔk]nounkoder, pramen (las), kosem (prediva), šopII [lɔk]nounključavnica; zapiralnik, zapiralo, zapirač (pri puški); zavora, zaviralo, zastoj v prometu; zatvornica, zapornica; sport čvrst prijem (rokoborba)figuratively lock, stock, and barrel — vse skupaj, vse povprek, popolnomaunder lock and key — pod ključem, zaklenjenBritish English ock Hospital — bolnišnica za spolne bolezniIII [lɔk]1.transitive verbzakleniti, zaklepati (tudi up); zapreti, zakleniti (in, into v); zavirati (kolesa), okleniti, oklepati, obdajati (hribi), objeti (koga); stisniti (čeljusti), prekrižati (roke); tesno povezati, pričvrstiti; spraviti ladjo skozi zatvornico (up, down navzgor, navzdol po kanalu);2.intransitive verbzakleniti se, zaklepati se; zapreti se, zapirati se; zaplesti se; biti blokiran; dati se obračati z blokiranjem prednjih koles; pluti skozi zatvorniceto lock the door against s.o. — zakleniti se pred komlocked — zagozden, blokiran, tesno objetfiguratively to lock horns with — spreti se s komto lock the stable door after the horse has been stolen — po toči zvoniti; -
5 tag
[tæɡ] 1. noun1) (a label: a price-tag; a name-tag.) etiketa2) (a saying or quotation that is often repeated: a well-known Latin tag.) rek3) (something small that is added on or attached: a question-tag such as `isn't it?') pristavek, privesek; vprašalna fraza4) (a children's game in which one player chases the others and tries to touch one of them: to play tag.) lovljenje2. verb(to put a tag or label on something: All the clothes have been tagged.) etiketirati- tag on* * *I [tæg]nounkonček, privesek, trakec; uho ali zanka pri škornju za obuvanje; okovica na koncu trakov za čevlje; (razmršen) koder las; ploščica ali etiketa z imenom na kovčku, vojaku okrog vratu itd.; okrasni dodatek kakemu predmetu; epilog, sklepna beseda; refren (pesmi), (obrabljen) citat, aforizem, krilatica; poanta, morala; theatre igralčeve besede gledalcem ob koncu igre; konec, rep, dostavekII [tæg]transitive verbintransitive verb opremiti z etiketo, etiketirati; obrobiti, obšiti; dodati sklepno besedo (književnemu delu); povezati, spraviti v zvezo (to, with z), ( together skupaj); kovati, delati verze; slediti (komu) kot senca; iti, biti (komu) za petamito tag after s.o. — letati za komIII [tæg]1.nounlovljenje, mance (otroška igra);2.transitive verbuloviti (pri mancah) -
6 yoke
[jəuk] 1. noun1) (a wooden frame placed over the necks of oxen to hold them together when they are pulling a cart etc.) jarem2) (a frame placed across a person's shoulders, for carrying buckets etc.) jarem3) (something that weighs people down, or prevents them being free: the yoke of slavery.) jarem4) (the part of a garment that fits over the shoulders and round the neck: a black dress with a white yoke.) ovratnik2. verb(to join with a yoke: He yoked the oxen to the plough.) vpreči v jarem* * *I [jóuk]nounjarem; volovska vprega; archaic jutro (zemlje); figuratively hlapčevstvo, sužnost, podvrženost; obveznostyoke of oxen — jarem volov, par volovto bring under the yoke, to submit to a yoke — podjarmiti, zasužnjitito endure the yoke — prenašati, nositi jaremto pass under the yoke history iti, skloniti se pod jarmom (o premagancu)II [jóuk]transitive verbvpreči (žival) v jarem, natakniti (živali) jarem; podjarmiti; figuratively spariti, povezati, združiti (to, with z, s)yoked in marriage — poročèn; intransitive verb biti združen, sparjen; biti oženjen ( with z); skupaj, skupno delatito yoke one's mind to s.th. — beliti si glavo s čim
См. также в других словарях:
povézati — in povezáti véžem dov. (ẹ á ẹ) 1. z vezanjem dati skupaj, združiti: povezati lase; povezati pisma s trakom; povezati smuči z jermeni / povezati sestavne dele ostrešja / pšenico je treba povezati v snope / povezati šopek z vezanjem narediti //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poméšati — tudi pomešáti am dov. (ẹ á ẹ) 1. krajši čas mešati: pomešati polento; pomešati s kuhalnico, žlico / pomešati z roko po kupu fižola, pesku 2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: pomešati vino z vodo; dim se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spojíti — ím dov., spójil (ȋ í) 1. narediti, da je kaj a) tako skupaj, da tvori celoto: spojiti kovinske, lesene dele; spojiti deske z vijaki; spojiti z lepljenjem / spojiti kaj v celoto / spojiti električne vodnike b) skupaj, povezano: spojiti posamezne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
správiti — im dov. (á ȃ) 1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spraviti lisico iz luknje; spraviti zamašek iz steklenice; komaj so spravili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
združíti — in zdrúžiti im, tudi zdrúžiti im dov. (ȋ ú ū; ū ȗ) 1. narediti, da pride kaj skupaj, na eno mesto: združiti živali enake starosti; prostorsko združiti obrate v novi stavbi // narediti, da pride kaj skupaj sploh: vlakna združi stroj; s šivanjem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zméšati — tudi zmešáti am dov. (ẹ á ẹ) 1. s premikanjem delcev kake snovi narediti, da se ta združi, enakomerno porazdeli: zmešati cement, pesek in vodo; sestavine dobro zmešamo; zmešati v mešalniku; zmešati z žlico; strojno zmešati / zmešati v kašo 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prikljúčiti — im dov. (ú ȗ) 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo; priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil; priprava se priključi k vlečnemu vozilu 2. povezati z omrežjem: strokovnjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skleníti — sklénem dov. (ȋ ẹ) 1. dati konca česa skupaj, da nastane krožna, nepretrgana oblika: skleniti člen verige; skleniti obroč, verigo; členek verižice se z roko ni dal skleniti / vrtnici sta se nad spomenikom sklenili // v zvezi z roka dati končna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svéženj — žnja m (ẹ) 1. več skupaj povezanih podolgovatih, ploščatih istovrstnih predmetov: prinesti sveženj papirja, pisem, spisov; v svežnjih so bile tudi manj vredne kožice; velik sveženj perila / narediti sveženj zložiti kaj skupaj in povezati /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvézati — in zvezáti zvéžem dov. (ẹ á ẹ) 1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa narediti, da to je, ostane skupaj: zvezati živali noge; zvezati pisma s trakom; roke so mu zvezali na hrbtu; rahlo, trdno zvezati / zvezati snope; vse koruzne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šôpek — 1 pka m (ó) urejen skupek narezanega, natrganega cvetja, navadno povezanega: šopek je ovenel; dobiti šopek; nabrala je velik šopek; izbirati rože za šopek; priti s šopkom v roki; šopek rdečih nageljnov / poročni šopek / povezati rože v šopek;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika